Iskreno povedano sem si kar nekaj časa mislil, da so ročne svetilke nekaj, kar je že malo ostalo v preteklosti. Danes namreč sploh nisem več videl potrebe, da bi imel pri sebi kakšno svetilko in jo uporabljal. Če sem se znašel v temi ali sem moral kaj razsvetliti, sem v žepu vedno nosil svetilo — telefon. Ta ima bliskavico, ki mi je navadno povsem zadostovala za razna opravila ali primere, ko sem si moral kaj osvetliti.
Nekaj časa nazaj pa sem končno dojel, da ročne svetilke niso tako neuporabne, kot se zdi. Prav pridejo, ko svetilka na telefonu ne zadostuje več: potrebuješ bodisi močnejšo svetlobo bodisi bolj dolgotrajno, saj se baterija na telefonu hitro sprazni in ostaneš brez luči. Potrebo po ročni svetilki sem imel, ko smo se s prijatelji odpravili na večerni pohod v hribe. To je bila zame prva takšna izkušnja. Hoja v hribe mi je sicer všeč, vendar se nisem nikoli odpravil ponoči, ko je zunaj tema, zato sem se moral tokrat posebej spomniti, da s seboj vzamem tudi ročno svetilko.
Tedaj sem zares opazil moč in pomen, ki ga imajo svetilke. Moja je osvetlila zelo velik del poti, zato sem lahko varno hodil po neravnem terenu. Iz radovednosti sem za nekaj minut prižgal še telefon, da bi videl razliko v svetlobi, a sem ga hitro ugasnil. Tista bliskavica namreč ni bila niti do kolen ročni svetilki in je za resno uporabo praktično neuporabna. Danes vem, da ročne svetilke niso tako zastarele, kot sem si mislil, saj imajo kar nekaj uporabnosti, ki ti morda ne pridejo takoj na misel.